 |
| |
| IZLETI
|
| |
Otok se ponaša s sprehajalnimi stezami, kjer
lahko uživamo v čudovitih razgledih na Kornate in Velebit. Uro
dolg sprehod na drugo stran otoka nas pripelje v mirne zalive
Soline (kjer se nahaja zdravilno blato), Sv. Ante, Žinčena in
Lanđin. Pol ure oddaljen sprehod v notranjost otoka nas privede
v 400 let staro mesto Pustograd. Iz pristanišča, v neposredni
bližini kampa, vozi vsak dan od 14.30 ladjica na samotna otočka
Čavatul in Veli Dužac. Del nekaterih seminarjev se bo odvijal
tudi na teh otočkih (cena povratne vozovnice je 3EUR za skupine
in 2 EUR na osebo). Enkrat tedensko bo organizirano tudi kratko
križarjenje okoli otokov , (cena je 5 EUR na osebo). Gostje,
ki se odločijo za podaljšanje bivanja, lahko uživajo v križarjenju
na Kornate. Ladja izpluje vsak petek in se vrne isti dan ob
17. uri (cena je 20 EUR). Dva kilometra od kampa se na gričku
Čokovac nahaja impresiven Benediktinski samostan, od koder se
razprostira lep razgled. V bližini kampa se nahaja frančiškanski
samostan Sv. Duje, kjer si je mogoče ogledati bogato zbirko
umetnin.
. Če se posamezna skupina odloči, da gre na Kornate, znaša doplačilo
20 EUR. Doplačilo za Slapove Krke znaša 25 EUR, za otok Vrgada
pa 15 EUR. Pogoj je, da je v skupini vsaj 50 udeležencev . V
tem primeru bi imeli seminarje na teh mestih, izlet pa bi trajal
cel dan. Imeli bi lunch-pakete. |
|
-
Kraj – Ugrinić – Pustograd – Lanđin –kopanja
na skalni obali v kristalno čisti vodi – Stara kr. – Skalice
– Kraj
-
Kraj – Tkon – Sovinje – Brižine – kopanje
v divjem zalivu – Tkon – Kraj
- Kraj – Tkon – prehod na drugo stran otoka in kopanje na
Božanski plaži – Krušovo – Kraljak – Ugrinića draga – Kraj
- Kraj – Skalice – u. Soline, mazanje z zdravilnim blatom
in kopanje – podzemna jama Bobića – Sv. Ante – Kolanova
pećina – Kraj
- Z avtom ali avtobusom cca 8 km – Dobropoljana – V. Bokolj,
najvišji vrh otoka 272 m s čudovitim razgledom – Ladići,
kopanje – povratek v Kraj
|
|
 |
Karta - nacionalni parkovi
- klikom na nju se povećava |
|
| Nacionalni park rijeke Krke |
Nacionalni park reke Krke obsega površino 109 km2 ob toku Krke:
dva kilometra od Knina do Skradina in spodnji tok Čikole.
Reka Krka (75 km) izvira pod Dinaro blizu hrvaško-bosanskohercegovske
meje 3,5 km severovzhodno od Knina. Mimo Knina teče proti jugu
skozi Dalmacijo ter se pri Skradinu razširi v Prokljansko jezero.
Pred izlivom v Jadransko morje pri Šibeniku tvori lepe in znane
slapove, Skradinski Buk, splet slapov in brzic. Najvišja slapova
sta Manojlovački slap v treh skokih (85 m) in Skradinski Buk
(48 m).
Na celotnem vodotoku Krke je sedem slapov, ki imajo skupen padec
244 m. Pomembnejši pritoki so: Kršić, Kosovičica, Orašnica,
Butišnica in Čikola. |
 |
| |
| Nacionalni park Kornati |
Kornáti (tudi Kornátski otóki) so skupina 140 otokov,
otočkov in morskih podvodnih grebenov v Zadarskem otočju.
Kornati ležijo jugovzahodno od Pašmana, med Dugim otokom in
Žirjami. Celotno otočje se razprostira na površini okrog 300
km2 morskega akvatorija. Otočje je dobilo ime po otoku Kornatu,
največjem otoku v celotni otoški skupini. Drugi večji otoki
so Sit, Žut, Jadra, Kurba Vela, Levrnaka in Lavsa. Otoki so
pretežno grajeni iz krednih apnencev. Najvišji vrh otočja je
235 m visoki Veli vrh, ki leži na otoku Kornatu. Severne obale
otokov se blago spuščajo proti morski obali, južne obale pa
so ostro prisekane in se strmo spuščajo v morje.
Številni zalivi na otokih omogočajo dobra zaklonišča ribiškim
ladjam in jadrnicam pred burjo. Na vsem otočju ni vodnih virov,
razen nekaj manjših studencev v zalivu Statival na otoku Kornat.
Celotno otočje je poraslo z redko suho travo in nizkim borovim
gozdom. Stalnih naselij na otočju ni. Manjše skupine občasno
naseljenih hiš so le v zalivih Vrulje, Lučice in Kravljak na
Kornatu ter na otokih Lavsa in Ravni Žakan.
V okviru Kornatov je področje na 220 km2 z 89 otoki in otočki
razglašeno za Narodni park Kornati. Od celotne površine parka
je četrtina kopno, ostalo pa je morski ekosestav. Področje je
bilo razglašeno za narodni park 24. junija 1980.
|
|
| |
| Otok Vrgada |
|
Vrgada je majhen otok z istoimenskim naseljem, na
katerem stoji svetilnik, ki leži v srednji Dalmaciji, jugovzhodno
od Pašmana. Površina otoka je 3,67 km2. Najvišji vrh je 113
mnm visoki Srabljevac.
Med dvema nizoma paralelnih gričev leži plodna dolina, katere
konca se zaključujeta v morju in tvorita zaliva; na severozahodu
zaliv Prižna, na jugovzhodu otoka pa zaliv Kranje.
Otok je delno, predvsem na severovzhodu pokrit z borovim gozdom.
Jugozahodna obala se strmo spušča v morje, na položnejši severovzhodnih
obali pa so majhni zalivi s peščenimi plažami. Na otoku je
samo eno naselje - Vrgada, ki leži na obali zaliva Luka
|
|
|
 |
| Nacionalni park rijeke Krke |
 |
| Nacionalni park rijeke Krke |
 |
| Nacionalni park Kornati |
 |
| Telašćica |
|
|
|
 |
 |
 |
 |
 |
|
|
|
